Sep
6
Dejavnosti NVO močno presegajo nacionalne interese in danes jih lahko vidimo kot pomembnega delovalca v globalni politiki. Sorazmeren z rastjo njihove vloge v strukturi globalne politike, je tudi delež omemb NVO v WikiLeaksovih depešah – omenjene so približno v 10% do sedaj objavljenih dokumentov. Teoretiki so že pred časom ugotavljali, da se ZDA in inštitucije kot MDS ter Svetovna banka, zanimajo za delovanje NVO in poskušajo njihovo delo usmerjati z informacijami, razpisnimi priložnostmi ali alokacijo sredstev, pogosto pa tudi z nudenjem podpore na kraju samem.
WikiLeaks to potrjuje, saj je razkril, da so programi za demokratizacijo in upravljanje, ki so jih vodile ZDA v Egiptu, natančno vodeni in da se ZDA zgledujejo po načinu finančnega managementa, kakršen velja v gospodarskih družbah. Pri tem seveda nujno naletijo na težave, kot so slaba razširjenost digitalnega bančništva ali neregistrirane NVO, ki izhajajo iz specifične situacije, ko dela nevladnikov ni mogoče zaobseči z ekonomsko-administrativno logiko. ZDA prisluhnejo potrebam civilne družbe v določeni državi, recimo po spremembah delovanja pravosodnega sistema in medijev, pravni pomoči ipd. Podpore so deležni programi za opolnomočenje žensk, v podporo demokratičnim spremembam, za preprečevanje sodelovanja otrok v vojaških spopadih in trgovine z ljudmi.
Precej zanimive so aktivnosti v naši bližji soseščini, v Bosni na primer, kjer so prisotne tudi slovenske NVO. Opazili smo tudi, da je ameriško veleposlaništvo v Ljubljani spremljalo dilemo med usposobljenostjo Ključa in Karitasa za skrb za žrtve nasilja. Posledice njegovega angažmaja so bile finančne , lahko pa bi postale celo politične, saj sposobnost državnega aparata, da se na potrebe NVO ustrezno odzove, vpliva na ugled države. Razvidno je tudi, da so ZDA spremeljale razvoj na področju azilne zakonodaje v letu 2006. Slovenski nevladniki (Amnesty International, Matafir, Mozaik, Jezuitska služba za begunce, Mirovni inštitut, PIC, Slovenska filantropija, Fundacija GEA 2000 in Radio Študent) so glasno kritizirali sprejete spremembe zakona, kar ni ostalo neopaženo. Prav tako ni ostal neopažen novejši primer Sklada za razminiranje in Slovenske Filantropije pri pomoči otrokom v Gazi.
Trpljenje, ki ga poskušajo nevladniki preprečiti ali omiliti, vedno nastaja zaradi političnih vzrokov. Države pa se po drugi strani v večji meri odločajo za humanitarno posredovanje z namenom preprečevanje begunske krize, še posebej kadar gre za odločitve VS za posredovanje s silo. Načelno samo humanitarni razlogi ne zadoščajo za posredovanje držav, spremljati jih morajo tudi določeni interesi močnih, konkretneje gospodarski in nacionalni interesi ZDA. Zato lahko toliko bolje razumemo, zakaj se v depešah NVO tako zelo pogosto pojavljajo kot pomemben delovalec v strukturi globalne politike. NVO k človekovi varnosti prispevajo kot vir informacij, zgodaj opozarjajo na konflikte, podpirajo misije za vzdrževanje miru in misije za obnovo ter s tem pomagajo zainteresirane vladam in mednarodnim vladnim organizacijam (pri OZN imajo NVO posvetovalni položaj). Prekrivanja med delovanjem držav in NGO v globalni politiki so predvsem področja človekovih pravic (Amnesty International), načrtovanja prebivalstva (religiozne, ženske in zdravstvene nevladne organizacije) in varstva okolja (Prijatelji zemlje, WWW, Greenpeace). Še bolj prepleteni sta področji podnebnih sprememb ter sodelovanje NVO in vlad pri humanitarnem posredovanju v svetovni politiki.
Otroci z Mileno, vir: Zadovoljna.si
Komentarji
Nove rešitve na Blogspotu- Evalvacijska analiza predsedovanja EU 16.02.2012
